Sestava treningov

Opis dejavnosti, ki so prav tako vsaj toliko navdušujoče

Naši treningi predstavljajo pristno potovanje skozi umetnost samurajskega mečevanja, ki združuje fizično vadbo, duhovno rast in kulturo. Sestavljeni so iz natančno zasnovanih vaj, ki poudarjajo razvoj koordinacije, kondicije in telesne moči. Naša osnovna filozofija izhaja iz izjemnega stila Muso Jikiden Eishin Ryu in se zgledujemo po Komei-jevi šoli – Komei Jyuku. To nam omogoča, da pristopimo k mečevanju s spoštovanjem in predanostjo ter sledimo izročilu samurajev.

Naši treningi vključujejo raznolikost orožij, pri čemer je poseben poudarek na katanah, vendar pa se ne omejimo le na to. Študiramo tudi uporabo naginate, wakizashija in tanto-ja, pri čemer nekatere vaje izvajamo celo z dvema mečema ali brez orožja, kar pripomore k raznolikosti in izpopolnjevanju tehnik. Naša skupina je združena v prijetnem in vzpodbudnem okolju, kjer se med seboj podpiramo, delimo znanje in rastemo skupaj.

Nagrade za trud in izboljšanje tehnik prihajajo v obliki izpitov, ki jih organiziramo približno enkrat letno. Učenci imajo priložnost predstaviti svoje veščine pred komisijo in, če uspešno opravijo, prejmejo certifikate in talismane za srečo, ki simbolizirajo njihov napredek in zavezanost samurajskemu potovanju.

Poleg tega se posvečamo obrednemu sekanju makiware, kjer se učimo pravilnega sekanja na slamnati tarči. To ni le učenje, temveč tudi izjemno zabavno doživetje, ki zahteva napetost in natančnost.

Naša skupina prav tako razvija in izvaja poseben sistem tekmovanj v polni zaščitni opremi, ki omogoča posameznikom, da preizkusijo svoje sposobnosti v kontroliranem okolju brez tveganja poškodb. Tekmovanja sledijo strogo določenim pravilom, kar zagotavlja varnost vseh udeležencev.

Ker verjamemo v nenehno izboljševanje, redno sodelujemo na izobraževanjih doma in po svetu. To vključuje obiske mojstrov na Japonskem ter sodelovanje z drugimi klubi po Evropi. Naš glavni trener Sebastijan Sekol je neposreden učenec 21. velemojstra Sekiguchi Komeija, glavnega mojstra stila Muso Jikiden Eishin Ryu, ravnatelja Komei Jyuku. S tem ohranjamo izvirnost in avtentičnost naše vadbe ter si prizadevamo deliti bogato dediščino samurajev s svetom.

Vpis poteka skozi vso leto, ampak...

Najboljši čas vpisa je konec koledarskega leta, to so meseci september, oktober, november in december, saj ravno takrat dobimo največ novincev in tako se tvori skupina, ki skupaj stopi na začetek mečevalske poti.

Redni treningi

Naši redni treningi so premišljeno strukturirani in potekajo dvakrat na teden, z vsakim srečanjem pa se poglobimo v različne vidike umetnosti mečevanja. Na enem treningu se osredotočimo na učenje več tehnik z mečem, naslednjič pa se posvetimo temeljiti razpravi o samih tehnikah, spet tretjič pa se posvečamo natančnemu izboljševanju detajlov, kar omogoča celovit razvoj naših veščin.

Na trening pristopamo s spoštovanjem in zavezani tradiciji. Nosimo uniformo, ki je vzeta po tradicionalnem kimonoju, kar nas povezuje s samurajsko kulturo. Večino časa vadimo z lesenimi orožji, kar zagotavlja varnost na treningih, vendar ima vsak iaidoka ali iaijutsuka (mečevalec) možnost uporabe kovinskega vadbenega meča in kasneje celo ostrega meča za vadbo.

Varnost naših članov je ključnega pomena, zato ne izvajamo polnega kontakta ali proste borbe, kar bi lahko bilo nevarno – razen pri tekmovanjih, kjer uporabljamo popolnoma drugo opremo. Tehnike, ki jih izvajamo v paru, so predpisane in natančno dorečene, kar zagotavlja varnost in razumevanje med vsemi udeleženci.

Vsak trening se začne in konča z obrednim pozdravom “rei,” kar izraža naše spoštovanje do mojstra, drugih učencev, opreme, vadbenega prostora in nas samih. Skozi čas se težavnost treningov postopoma povečuje, kar nas spodbuja k nenehnemu izboljševanju. Začnemo preprosto, da vsak učenec pridobi osnovno znanje, nato pa postopoma napredujemo k bolj zahtevnim tehnikam, kar ohranja naše telo in um v vrhunski formi. Naša predanost in pripravljenost se izkažeta še posebej na mednarodnih seminarjih in posebnih dogodkih.

Izpiti

Vsak posvečen ima priložnost preizkusiti svoje znanje in veščine skozi izpitno ocenjevanje, kar simbolizira njihov napredek v umetnosti mečevanja. Ta proces začne s posebnim pristopnim obredom, kjer vadbenik izrazi svojo željo za pristop k izpitu mojstru. Mojster nato postane njihov vodnik ali mentor skozi priprave na izpit. To sodelovanje postane pomemben del celotnega ocenjevalnega procesa.

Izpiti so strukturirani v dveh glavnih nivojih: začetniškem in mojstrskem. Začetniški nivo je sestavljen iz 12. stopenj, ki pokrivajo osnove koordinacije, tehnike iz MJER sistema, pa tudi praktična znanja, kot je sestavljanje in razstavljanje meča ter pravilno oblačenje in ravnanje z uniformo. Poleg tega vključuje poznavanje organizacije.

Na mojstrskem nivoju se osredotočamo na naprednejše vidike mečevanja, vključno z uporabo pravega ostrega orožja, specializiranimi tehnikami, bojnim spopadanjem, sekanjem in obvladovanjem različnih orožij. To je vrhunec vadbenikovega razvoja in zahteva najvišjo stopnjo predanosti in spretnosti.

Izpitni postopek ne le meri vadbenikovega znanja, temveč tudi njihovo zvestobo in predanost umetnosti mečevanja, ki se odraža v njihovi pripravljenosti, da presežejo lastne meje in dosežejo vrhunec svojega potenciala.

Tameshigiri - obredno sekanje

Obredno sekanje, znano tudi kot tameshigiri v japonski kulturi, je edinstven dogodek, ki združuje estetiko, tehniko in duhovno izkušnjo mečevanja. Ta poseben dogodek nam omogoča, da bolje razumemo in izboljšamo naše mečevanje tako, da opazujemo in analiziramo tehniko drugih udeležencev, ko se prebijajo skozi cilje.

V tameshigiriju sledimo strogim pravilom, ki so zasnovana za varnost vseh udeležencev. Ta pravila vključujejo razdaljo med udeleženci, določitev smeri sekanja ter temeljit pregled opreme, preden se dogodek začne. Pred tameshigirijem potekajo tudi natančne priprave, tako da se vsi sodelujoči počutijo pripravljeni in v celoti uživajo v tej posebni izkušnji, ki jo dojemamo kot pravo umetnost.

Pri sekanju uporabljamo različna orožja, vključno s katano, naginatom, wakizashijem in tantom. Cilj, običajno visok med 60 in 90 centimetrov, je lahko prilagodljiv po višini, kar omogoča različne izzive in tehnične vidike tega umetniškega dejanja. Tameshigiri ni le preizkus naših spretnosti, temveč tudi priložnost za globlje povezovanje s samurajsko tradicijo in zaupanje v lastne veščine.

Tekmovanja

Tekmovanja v umetnosti mečevanja predstavljajo posebno priložnost, kjer se vadbeniki lahko preizkusijo v praksi in pokažejo svoje spretnosti. Za zagotavljanje varnosti sodelujočih je obvezna zaščitna oprema, ki vključuje čelado, rokavice, ščitnike na kolenih in mednožju, ščitnik za zobe ter posebne meče iz pene, ki so varni za uporabo. Ta oprema je ključna, saj omogoča borcem, da se osredotočijo na svoje tehnične veščine in taktiko, ne da bi tvegali poškodbe.

Tekmovanja potekajo pod budnim očesom treh sodnikov, ki uporabljajo merila za ocenjevanje udeležencev. Ocena temelji na njihovi sposobnosti dominacije nad nasprotnikom in iznajdljivosti v borbi. Sodniki nenehno spremljajo dogajanje in skrbijo za varnost, tako da preprečijo morebitne poškodbe.

Poleg klasičnih ena-na-ena borb, na tekmovanjih prakticiramo tudi različne variacije, kot so več proti enemu, več proti več, in podobno. To omogoča vadbenikom razvijanje različnih strategij, prilagajanje na različne situacije in izboljšanje njihovega taktičnega razmišljanja.

Tekmovanja so ne le priložnost za preizkus spretnosti, temveč tudi za izmenjavo izkušenj z drugimi ljubitelji umetnosti mečevanja ter krepitev skupnosti in prijateljstev med sodelujočimi.

Seminarji

Naše sodelovanje na mednarodnih seminarjih je ključen del našega pristopa k nenehnemu izboljševanju in rasti v umetnosti mečevanja. S ponosom obiskujemo seminarje v tujini, kjer se učimo pod vodstvom priznanih mojstrov, ki nam pomagajo izpopolniti naše znanje in veščine. Prav tako organiziramo izobraževalne dogodke, kjer gostimo ugledne strokovnjake iz tujine in našega velemojstra.

Mednarodni seminarji se razlikujejo od domačih po tem, da na njih sodelujejo le najboljši predstavniki naše organizacije, ki so posebej izurjeni tako fizično kot akademsko. To zagotavlja visoko raven usposobljenosti in omogoča izmenjavo znanja na najvišji ravni. Na takih dogodkih se praviloma srečujejo le predstavniki organizacij, kar prispeva k izmenjavi specializiranega znanja.

Domači seminarji pa so zasnovani tako, da so dostopni vsem, ki jih zanima mečevanje. Vabimo vse, ki želijo raziskati to umetnost, in zagotavljamo, da so ti dogodki ustrezno organizirani, da vsakdo, ne glede na izkušnje, dobi priložnost za učenje in rast.

S tem povezujemo tradicijo s sodobnostjo ter skupaj gradimo skupnost mečevalcev, ki si prizadevajo za vrhunskost in spoštovanje do samurajske dediščine.

Skupaj skrbimo, da je vzdušje na treningih odlično.

Dolžnosti

Pri vstopu v dojo in pri izhodu, moraš pozdraviti; vedno se prikloni v smeri kamize.
Spoštuj opremo, s katero delaš; uniforma mora biti čista in dobro vzdrževana, meč in ostali pripomočki morajo biti na svojem mestu, kadar niso v uporabi.
Ura vadbe se začne in konča s ceremonialnim pozdravom; zelo pomembno je, da se na ure učenja pride pravočasno, da se lahko pri tem sodeluje; v slučaju zamude počakaj v seizi, da te učitelj pokliče in ti dovoli, da se priključiš skupini.
Pred začetkom vadbe in po končani vadbi se prikloni partnerju, s katerim vadiš. Tudi priklon je učenje.
Pravilen način sedenja v doju je seiza položaj, če imaš poškodovana kolena, lahko sediš s prekrižanimi nogami; v primeru zdravstvenih težav o tem obvezno obvesti učitelja.
Ko učitelj kaže tehniko, moraš pazljivo opazovati; po prikazu se prikloni učitelju, za tem se prikloni partnerju in prični z vadbo.
Ko se najavi konec vadbe, se takoj zaustavi, prikloni se partnerju.
Če imaš za učitelja kakšno vprašanje, pojdi do učitelja in se mu prikloni ter počakaj, da ti dovoli vprašati; nikakor pa ne kliči učitelja k sebi.
Spoštuj tiste, ki imajo več izkušenj kot ti; spodbujaj začetnike.
Če del vadbe poznaš in jo delaš z nekom, ki je ne pozna, ga lahko vodiš skozi ta del vadbe, ko si prišel na vrsto, da delaš ta del vadbe, vendar, brez besed; vedno se zavedaj, da je več tega, kar ne veš, kot tistega, kar misliš, da veš.
V doju govori čim manj; budo je samo po sebi doživetje.
Vsi so odgovorni za čistost v doju (fizično čistost in čistost karakterja).
V primeru, da ne veš, kako bi se bilo v nekem trenutku potrebno obnašati, se zgleduj po starejših in tistih, ki imajo več izkušenj.
Iz vsakega giba mora biti razvidno spoštovanje.
Učitelj jamči za dobro in pravilno vodenje vadbe, spoštuj njegove nasvete; ko enkrat dobiš navodilo, delaj tako dolgo, dokler ne dobiš novega navodila; lahko preteče več časa, preden boš dobil novo navodilo.
Mesečna vadnina se poravna pred začetkom meseca.
Ta pravila moraš razumeti in jih sprejeti, tvoja odgovornost je, da jih spoštuješ.

Načela, red in disciplina, skupaj skrbimo za varen trening

Prepovedi

Nikoli ne uporabljaj oblačila ali orožja ali opreme, ki ti ne pripada.
Ko zamujaš, ne vznemirjaj ostalih učencev.
Nikoli ne sedi z iztegnjenimi nogami, ne naslanjaj se na zid ali steber.
V času trajanja vadbe ne zapusti doja, ne da bi predhodno obvestil učitelja.
Ne nahajaj se v doju, če ne vadiš.
Ne postavljaj nepotrebnih vprašanj, vprašaj samo, če te učitelj pozove; ko slišiš odgovor, ga ne prevedi v lastne besede.
Ne kliči učitelja, če ga že moraš nekaj vprašati, se mu približaj, prikloni se in počakaj, da ti dovoli vprašanje.
Nikoli ne razpravljaj o tehnikah; prišel si se učiti, ne pa širiti svojih zamisli drugim.
Ne poskušaj popravljati svojega partnerja, če nimaš višjega nivoja znanja; če ga že popravljaš, se prepričaj, da imaš dovoljenje za to; nikoli ne popravljaj “starejših” od sebe.
Ne nahajaj se v doju pred ali po vadbi, dojo je rezerviran za tiste, ki želijo vaditi.
Ne izgubljaj časa z nepotrebnim govorjenjem, da bi na ta način nadoknadil lastno pomanjkanje znanja.
Prepovedano je jesti, piti, kaditi ali žvečiti v doju v času vadbe; če moraš jesti ali piti zaradi slabosti, dehidracije, vprašaj učitelja za dovoljenje.
Prepovedano je nošenje nakita v času vadbe.
Prepovedano je izvajanje tehnik z namenom namerne poškodbe.
Ne zadržuj se v doju, če nisi tukaj srečen ali ne spoštuješ pravil, značilnih za dojo.
Literatura, ki je namenjena našim skupinam naša last. Kakršnokoli nepooblaščeno kopiranje in širjenje informacij ter vsebine je prepovedano.

Veščine, ki treniramo in tiste, ki so z nami povezane

iaijutsu

Iaijutsu je tradicionalna japonska borilna veščina, ki je osredotočena na umetnost izvleka meča iz nožnice (saya) in izvajanje hitrih ter natančnih rezov na nasprotnika v enem gibu. Pogosto se uporablja tudi izraz “iaido”, ki se nanaša na moderno različico te veščine, ki je bolj usmerjena v vadbo za duševni in telesni razvoj, ne pa nujno za bojevanje.

iaido

Iaido je dokaj nova japonska borilna veščina, ki poudarja umetnost hitrega in natančnega potegovanja meča iz nožnice, hitro odzivanje na presenetljive napade in izvajanje smrtonosnih rezov v enem gibljivem in odločilnem potezu. Vaditelji iaida razvijajo tehnično spretnost, umirjenost in koncentracijo. Poleg tega ima iaido duhovno komponento in se pogosto izvaja kot vadba za samodisciplino in meditacijo, ki pomaga izboljšati notranji mir in koncentracijo.

naginatajutsu

Naginatajutsu je tradicionalna japonska borilna veščina, ki se osredotoča na uporabo naginate, orožja s podolgovato palico, na vrhu katere je krivo rezilo. Vaditelji se učijo različnih tehnik napadov in obrambe s tem orožjem, ki vključujejo udarce, blokade in preusmerjanje nasprotnikove sile. Vaditelji razvijajo sposobnosti za uporabo naginate na različnih razdaljah, od daljše razdalje, kjer izkoristijo prednost dolžine, do bližnjih obrambnih tehnik.

kiai

Kiai je japonski izraz, ki se uporablja v borilnih veščinah in športu za opis glasnega izdihanja ali krika med izvajanjem udarcev ali tehnik. Kiai ni le zvočni element, temveč ima tudi pomembno vlogo pri povečanju moči in fokusiranju pozornosti med izvajanjem borbenih tehnik. Ta zvok se pogosto uporablja za izražanje energije, samozavesti in odvračanje nasprotnika, v mnogih borilnih veščinah pa je nepogrešljiv del treninga.

kenjutsu

Kenjutsu je japonska borilna veščina, ki se osredotoča na uporabo katane, japonskega meča, za izvajanje napadov in obrambo. Vaditelji kenjutsuja razvijajo tehnično veščino, gibanje, ravnotežje in koncentracijo. Kenjutsu ima bogato zgodovino in tradicijo ter se je izvajalo med samuraji. Danes se vaditelji učijo teh veščin za samoobrambo, tekmovanje ali ohranjanje kulturne dediščine. Poudarja tudi etiko in moralo, ki jih je treba spoštovati med uporabo meča.

battojutsu

Battojutsu je japonska borilna veščina, ki se osredotoča na umetnost izvajanja hitrih in natančnih rezov z mečem takoj po potegu iz nožnice. Vaditelji se učijo tehnik potegovanja meča (iaijutsu) in rezov ter razvijajo spretnosti za učinkovito obrambo ali napad. Battojutsu poudarja hitrost, natančnost in presenetljivost, saj se naglo odziva na nenadne grožnje. Poleg tega vaditelji razvijajo koncentracijo in umirjenost za nadzor nad stresom med bojem.

kobudo

Kobudo je tradicionalna japonska borilna veščina, ki se osredotoča na uporabo tradicionalnih orožij, kot so bo, sai, tonfa, kama in druga. Vaditelji se učijo različnih tehnik napadov, obrambe in manipulacije z orožjem. Poudarja tehnično znanje, koordinacijo gibov in etična načela. Kobudo je pomemben del japonske kulturne dediščine in se prakticira kot način ohranjanja tradicije ter za razvoj tehnik samoobrambe.

jujutsu

Jujutsu je japonska borilna veščina, ki vključuje različne tehnikede obrambe in nadzora nad nasprotnikom. Vaditelji se učijo uporabljati sklepe, vrzeli, udarce in druge tehnike za premagovanje močnejšega nasprotnika. Poudarja tehnično znanje, prilagodljivost in hitro odzivanje. Jujutsu je izvorno razvila samurajska vojska za bojevanje na bojišču in se danes uporablja v mnogih različicah za samoobrambo, šport in rekreacijo, pri čemer je znan po svoji praktičnosti in učinkovitosti.

ninjutsu

Ninjutsu je japonska borilna veščina, ki je tradicionalno povezana s tajnimi agenti, imenovanimi ninja. Ta veščina vključuje širok spekter tehnik, vključno z obvladovanjem orožij, skrivnimi vohunskimi veščinami, plazenjem, preživetjem v naravi in uporabo zvijač in presenečenj v boju. Vaditelji ninjutsuja se učijo tudi psiholoških vidikov borilnih veščin in razvijajo sposobnosti za neopazno gibanje in presenečenje nasprotnika. Danes se ninjutsu pogosto uči kot tradicionalna veščina samoobrambe in ohranjanje kulturne dediščine.

aikido

Aikido je japonska borilna veščina, ki se osredotoča na uporabo mehkih tehnik, kot so zvijanje, obračanje in premikanje, za obrambo pred napadalci. Namesto uporabe nasilja za konfrontacijo, aikido praktikanti uporabljajo principi pretakanja energije (ki) za nadzor nasprotnika. Poudarja harmonijo, sodelovanje in neškodljivost. Vaditelji razvijajo telesno zavest, tehnikalnost in duhovni razvoj.

jodo

Jodo, tudi imenovana Koryu Jujutsu, je japonska borilna veščina, ki se osredotoča na uporabo kratek drvene palice (jo) za obrambo pred napadalci, ki uporabljajo različna orožja. Vaditelji jodo razvijajo tehnično veščino, ravnotežje in nadzor nad nasprotnikom. Poudarja tudi izogibanje in preusmerjanje sile nasprotnika. Jodo se uporablja za samoobrambo, vendar tudi za vadbo samodiscipline in duhovnega razvoja ter je priljubljena med ljubitelji borilnih veščin.

judo

Judo je japonska borilna veščina, ki se osredotoča na metanje nasprotnika na tla in nadzor nad telesno kontrolo. Vaditelji razvijajo tehnično znanje za izvajanje metov, padcev in držav ter hkrati izboljšujejo fizično moč, vzdržljivost in prožnost. Judo se poudarja tudi etična načela in spoštovanje nasprotnikov, kar je ključno za varno vadbo. Je olimpijski šport in priljubljena borilna veščina za rekreacijo in tekmovanje.

jukendo

Jukendo je japonska borilna veščina, ki se osredotoča na uporabo bajoneta, kot ga nosijo japonski vojaki. Vaditelji se učijo tehnik, ki vključujejo udarce, blokade in preusmerjanje nasprotnikove sile z bajonetom. Poudarja tudi discipline, kot sta natančnost in koncentracija. Jukendo se uporablja za vadbo vojaških veščin in je pomemben del usposabljanja japonskih vojakov, zlasti v obrambnih silah.

karate

Karate je japonska borilna veščina, ki se osredotoča na uporabo udarcev, blokad in tehnik za samoobrambo. Vaditelji se učijo preciznih gibov rok (karate kata) in nog ter razvijajo moč, hitrost in vzdržljivost. Karate poudarja tudi etiko, samodisciplino in spoštovanje. Tekmovanja, kjer se meri v tehnikah udarcev in blokad, so pogosti. Je šport in filozofija, ki spodbuja fizično pripravljenost in duhovni razvoj ter se prakticira po celem svetu.

kendo

Kendo je japonska borilna veščina, ki temelji na uporabi shinai (sestavljena bambusova palica) in bogu (zaščitna oprema). Cilj je doseganje točk z udarci na določene dele telesa nasprotnika, upoštevajoč etiko in pravila. Kendo poudarja disciplino, telesno pripravljenost in duhovni razvoj. Vaditelji se učijo nadzora nad sabljami, gibanja in odzivanja. Je šport in umetnost, ki združuje telesno in duhovno rast.

kyudo in kyujutsu

Kyudo je japonska umetnost strelskega lokostrelstva, ki združuje tehnično natančnost in duhovno rast. Vaditelji se učijo uporabljati japonski dolg lok (yumi) in puščice (ya) za dosego popolnega strela. Poudarja natančnost, zbranost uma in čuječnost. Kyudo ni le šport, temveč tudi pot samodiscipline in meditacije, ki pomaga vaditeljem razvijati notranjo harmonijo in mir. Spoštuje japonsko kulturno dediščino in je lahko duhoven izraz.

shurikenjutsu

Shurikenjutsu je japonska borilna veščina, ki se osredotoča na umetnost metanja shurikenov, majhnih predmetov različnih oblik (večina jih pozna kot kovinske zvezdaste nože), proti nasprotnikom. Vaditelji se učijo različnih tehnik metanja, vključno s tehnologijo obrabe in napada. Poudarja natančnost in hitrost v metanju, obvladovanje razdalje in presenečenje nasprotnika.

sojutsu

Sojutsu je japonska borilna veščina, ki se osredotoča na uporabo japonskega kopja, imenovanega yari, za napade in obrambo. Vaditelji se učijo različnih tehnik kopanja, blokiranja in preusmerjanja nasprotnikove sile. Poudarja tudi gibanje, ravnotežje in uporabo orožja na različnih razdaljah. Sojutsu je bila tradicionalno pomembna veščina samurajev in se danes pogosto uči kot del tradicionalnih borilnih veščin ali za ohranjanje kulturne dediščine.

Sestava Treningov